Besedilo je nastalo v obdobju mojega ukvarjanja s konceptualno umetnostjo. Želel sem proces ustvarjanja iz vizualnega razširiti tudi v literaturo in naredil sem veliko različic in popravkov celotnega besedila; s svinčnikom ali pa z - že tedaj starim maminim pisalnim strojem. Še danes jih hranim v predalih "Bele sobe".
Pričujoči zapis je tako le eden izmed mnogih, ki - po mojem prepričanju - povsem ustreza zgoraj omenjeni konceptualni težnji. Zvočni zapis branja sem s pomočjo mojega prijatelja Medota, izvedel v tedanjem celjskem proletarskem bifeju "Beton". Ob večerni gneči, prepleteni z različnimi pomenki, tudi občasnim popevanjem, kletvicami, smehom, seveda žvenketanjem kozarcev in še čem. Žal, Medota ni več, pa tudi pri samem snemalnem postopku se je nekaj zataknilo, tako da konkretnega posnetka nisem nikoli dobil.
Zdaj, ko vem, da umetnost "je ali pa je ni" - ne glede na trenutno stanje "sveta Resničnosti" in "sveta Umetnosti" - sem se odločil te zapise objaviti na spletu. Da bi pritrdil besedam, ki jih je nekoč, nekje, izrekel nekdo, ki ga imenujem Trance Soncetrance : " Potovanja so se dogajala. Pot se nadaljuje. Sled bo cilj."
